24. november 2019
»Četrt dneva preždiš pred neko škatlo v službi, četrt dneva preždiš v nekem baru, četrt dneva preždiš pred neko drugo škatlo doma in gledaš, kako neki drugi ljudje ždijo po nekih drugih barih – in potem greš spat. Ne vem. A se ti ne zdi to … nekaj?«
Avtorica nas polagoma vodi v dokaj predvidljiv svet odraščajoče ženske in njenega otroka, ter nam tu in tam odstre njeno kritično razmišljanje.
24. november 2019
»Pod praporom tehnološkega napredka smo se sami zaprli v neke elektronske, betonske, plastične samice in pozabili, da smo v bistvu del narave. Ampak pri tem je najbolj smešno to, da se vsi zaprepadeno sprašujemo, zakaj je šlo vse k hudiču, zakaj smo vsi tako prekleto zblojeni in zamorjeni. Ne vem, no… Težko je to gledati.«
Protagonistka dobro zaveda, v kako zlaganem in dvoličnem svetu živimo, ko svoje misli strne v samoreflektivno 'razodetje'.
